Osnovna premisa igre bo enaka - Lucifer, vladar pekla, izgine, zato se njegovi hlapci, »nadokrutneži«, prepirajo in borijo za peklenski prestol. Vizualno je Solium Infernum klasična, skoraj romantična vizija pekla, povzeta po delih Danteja in Henryja Miltona, kjer pa imamo namesto ognja, žvepla in divjajočih hord rjovečih demonov visoke stolpiče iz belega marmorja, organizirane enote vojakov in pretorjev ter seveda povsem izkrivljene družbeni red, ki je kombinacija konklav in rimskega senata, nadokrutneži pa so bolj kot krvoločne zveri podobni sebičnim, pokvarjenim politikom.
Igra odraža prav poseben slog, ki malo spominja na strateško Civilizacijo ali Age of Empires, živahen spopad rdeče, črne in žvepleno oranžne barve, pa spominja na Doom. Drugačen kot smo navajeni iz strategij je tudi zemljevid, ki je nekako v skladu z Dantejevim peklom, saj je geografija pekla neomejena s fizičnimi pravili resničnosti - vaš sovražnik morda zbira svojo vojsko na zahodu, a če se pomaknete dovolj daleč, boste našli iste enote, ki se zbirajo na vzhodu. En enako velja za premike proti severu in jugu. Pekel torej spominja na planet, na katerem se več ali manj ves čas obkoljeni s sovražniki.
Igralec si lahko izbere vlogo enega od petih nadokrutnežev, vsak pa ima drugačno raven petih različnih sposobnosti - vojaške moči, Machiavellijeve pameti, črne magije, sposobnosti zbiranja virov in politični vpliv. Za zmago v igri morate uporabiti vse te sposobnosti in si z njimi bodisi pridobite višji ugled ali »prestiž« od nasprotnikov, bodisi zavzamete prestolnico pekla Pandemonium in jo nato ubranite naslednjih pet potez. Pri vašem podvigu vam pomagajo Kusterji, ki so zaradi poraza proti Astarothu, najmogočnejšemu peklenskemu generalu, nanj seveda jezni, zato njegovim nasprotnikom nudijo določeno podporo v obliki urokov, a zato na peklenskih konklavah zahtevajo davek v obliki denarja in sredstev. Ponudbo lahko sprejmete ali zavrnete, vsaka odločitev pa ima seveda svoje posledice, saj se s Kusterji pogajajo tudi vaši nasprotniki oziroma konkurenti, dogajanje pa je odvisno od rezultatov teh pogajanj – lahko pride do splošnega spopada z njimi, posamične bitke v obliki neodvisne mini-igre, kjer se spopadeta najboljši vojščak vsake vojske ali pa sprejmete žalitve in se celi a osramočeni vrnete na svoje položaje.
Solium Infernum od igralca zahteva politično spretnost, dober instinkt, kdaj se boriti in kdaj pogajati in prefrigano uporabo nečesa, čemur bi lahko rekli »doktrina vzajemno zagotovljenega uničenja«, kot smo mu bili priča v obdobju hladne vojne - če ti nadme pošlješ svojo vojsko, bom jaz nate svojega titana, pri čemer so seveda v igri še tretji, Kusterji, ki imajo isti končni cilj, a zraven tudi željo Pekel obrniti v svojo korist.
Solium Infernum boste lahko igrali proti umetni inteligenci, v živo proti drugim igralcem pa tudi asinhrono, kjer bo mogoče časovno neodvisno igrati proti drugim igralcem. To pomeni, da se lahko, namesto da bi morali biti naenkrat na spletu štirje ali pet ljudi, prijavite, ko imate deset minut časa, dokončate svoj krog in se nato spet odjavite. Nekako tako kot pri staromodni partiji poštnega šaha. Igra se nato prenese na vaše nasprotnike, ki svoje poteze opravijo, kadar lahko in tako naprej in tako naprej. Zaradi tega je igra sicer bolj dostopna, a manj dinamična, dobra plat pa je, da dobite dodaten čas za snovanje načrtov. Ko bo Solium Infernum na trgu, bo mogoče dobiti tudi plutovinasto tablo, priponke za obvestila in več metrov barvne vrvice in celo par plastičnih hudičevih rogov. Vse skupaj boste lahko pritrdili na steno ali postavili na mizo in dobili neke vrste »off-line« strateški zemljevid, na katerem boste lahko preigravali različne scenarije, ki jih bo potem mogoče uporabiti v dejanski igri.
Vir: League of Geeks
